Kaj se dogaja otrokom med puberteto?

Odgovor: Puberteta je, ko se telo razvije v neko svojo končno obliko. Zaradi teh sprememb hormonov in podobnega, pa je telo lahko dolgo časa, tudi več let, v neravnovesju. Zato lahko pride tudi do mentalnih nestabilnosti.

Vprašanje: Zakaj nekoga bolj zadanejo hormoni, kakor drugega?

O: To je v zvezi z genetiko. Pri ženskah iz mamine strani, pri moških iz očetove strani. Bolj razviti ljudje gredo skozi večjo puberteto - večje neravnovesje.

V: Bi se dalo te hormone, kako uravnavati?

O: Pravijo, da po normalni poti tudi večje pubertete, bi morale trajati od ene do dve leti. Vse ostalo so zunanji vplivi.

V: Hrana?

O: Hrana, okolica, dodatki, ki so v nekaterih produktih, ki se nanašajo.

V: Otroci skozi hrano dobivajo povečano dozo hormonov, ker je hrana polna njih?

O: Ja, ampak ni samo v živalskih izdelkih. Ti dodatki so v vsaki procesirani hrani.

V: Je to namensko?

O: Da. Več časa, ko smo v neravnovesju, slabše odločitve delamo, kar odgovarja določenim ljudem na svetu.  En način za zmanjšanje vplivov povečane - obremenjujoče pubertete, bi bil, da gredo otroci na čim manj procesirane hrane.

BERI ČLANEK ''KAKO NAJ BI ČLOVEK JEDEL'' TUKAJ

Zdravje je naša izbira, ne naše darilo. Imamo skoraj 100% kontrolo nad našim zdravjem, razen v redkih primerih.

V: Bi lahko s smiselno hrano odstranili večino bolezni?

O: a. Bolezni niso v naši naravi. Bolezen je le znak dolgoročnega neravnovesja telesa. Telo hoče biti v ravnovesju. Če mu damo prosto pot, bo to naredilo. Tudi mentalne bolezni se da kontrolirati skozi hrano.

V: Vsaki človek ima dejansko izbiro. Zakaj ne izbere prave poti, kar se hrane tiče?

O: Najlažje je pasti v socialne normative. Ljudem je lažje reševati probleme, kakor pa delati preventivno.

V: Kaj je to? Ljudska lenoba?

O: Tudi. Ampak običajno jim zdravje ni na listi prioritet. Pravijo, da le človek, ki želi živeti ima željo po življenju. In le tisti, ki ima željo po življenju ima prioriteto biti zdrav.

V: Se pravi, da večina ljudi je samouničevalni? Je to v ljudski naravi?

O: Ne pravijo, da to ni v naši naravi. To so ljudje, ki niso zadovoljni v svojem življenju in nočejo biti. V smislu, kaj se bom trudil biti zdrav, saj ne bom dolgo tukaj.

V: Ima duša kaj vpliva pri tem?

O: Ne. Duša vedno hoče zdravje. Ker le z zdravjem lahko opravi svojo lekcijo. Ljudje smo narejeni za preživetje. Samozaničevanje in uničevanje ni v naši naravi. Zdravje lahko dobesedno podaljša življenje v vseh primerih, ne samo v smislu bolezni ali telesnega in umskega zdravja. Ampak tudi v smislu preventiranja nesreč. Ko smo v telesnem in umskem ravnovesju imamo večjo možnost preventive zunanjih vplivov. Kot so: vožnja avta, šport, pozornost na okolico in na splošno za življenjske odločitve.