Osebna rast

Vprašanje: Zamisliš si nek projekt in ga poskusiš realizirati. Imaš tisoč in eno pot. Lahko imaš mentorja itd., ampak še vedno se moraš ti odločati. Skozi svojo pot naletiš na nekatere ovire. Prideš do točke, kjer grejo stvari malo lažje, kje drugje pa se zataknejo. Ali se v življenju oziroma poslovnem svetu splača iti po liniji manjšega odpora? Kako ugotoviti, ali je smiselno eno oviro preskočiti?
Odgovor: Pravijo, da je težko reči, ker je v večini primerov to zgolj preizkus, koliko si nekaj zares želimo. Določene stvari so nam izven dosega z razlogom, vendar to ni nujno nekaj negativnega v smislu, da nam ta stvar ni usojena ali pa, da je nedosegljiva.

Malce drugačen članek za vas: prepis dvournega srečanja v živo, ki je potekalo 14. 9. 2024. Za tiste, ki se niste mogli udeležiti, je spodaj celoten posnetek in prepis. Seveda pa tudi za udeležence, če ste kaj pozabili iz odgovorov. Seveda z malo bolj popravljeno slovnico za lažje razumevanje :)

Vprašanje: Kaj pa vreči kovanec za dve ideji in opazovati, katero si v resnici želiš glede na svojo reakcijo?

Odgovor: Obstajajo različni triki. Vizualizacija je dovolj, da vidiš, ali bi bil zadovoljen s tem. Včasih tisto, kar mislimo, da hočemo, nas lahko pelje še dlje od samega sebe, ker bi nam odvzelo še večje prioritete. Imaš lahko 100 % prioritet ali 100 % želja. Lahko dosežeš tudi vse želje ali vsaj večino, a ko ima človek veliko opcij, se te pogosto nasprotujejo. 

Vprašanje: Zakaj se včasih naše želje in dejanja ne ujemajo?

Na primer, nekdo želi biti bogat, a nič ne naredi za to. Ali pa želi imeti super avto, a nič ne stori itd. Pride do nesoglasja. Bi in ne bi.

Odgovor: Pravijo, da je običajno največji problem, če ta oseba res to želi. Če so sploh prave želje.

V: Kako pa lahko človek razlikuje pravo željo? Ali prava želja terja akcijo?
O: Ne toliko to. Ko je tisti cilj bolj izpolnjen iz našega vidika kot iz tujega. Ko hočemo nekaj iz lastne perspektive, ne iz tega, kako izgleda od zunaj.

Kako si zaupati?

Naše življenje nima neke ostro začrtane poti, zato lahko sprejmemo, da kamorkoli pridemo, smo morali tam biti. To je morda enostavno reči, vendar je res. Če ne bi hoteli tistega, ne bi izbrali te poti. Nekaj je bilo tam, za kar smo menili, da nam koristi.

Odgovor: Ni ravno veliko za povedati o tem. V pravem pomenu besede lahko negativnost vidimo le v telesni obliki, torej v fizični bolečini. Vse ostalo je odvisno od pogleda. Negativnost ne obstaja izven naših mnenj in naših prepričanj o tem, kar menimo, da je pozitivno.

Odgovor: Lenoba je pomanjkanje delovne motivacije za tisto, česar nočemo delati. Ko gremo po svoji boljši poti, običajno ni toliko prisotna. Naša boljša pot ne pomeni tam, kjer imamo največ ali delamo največ. Pomeni le, da nam ustreza naš slog življenja. Ta je lahko bolj umirjen ali aktiven.

Odgovor: Za panični napad je lahko več razlogov. Lahko je reakcija duše na trenutno situacijo ali pa reakcija zavesti. Običajno je nekaj globljega in se napadi ponavljajo. Vse neprijetnosti so v osnovi posledica neravnovesja uma ali telesa, pri čemer eno vpliva na drugo. S paničnimi napadi je treba delati, saj običajno imamo nek sprožilec.

Odgovor: To je odvisno od več dejavnikov: nivoja duše, pripravljenosti človeka poslušati, pogojev, obdobja sveta itd. V teoriji lahko vsakemu uspe, a ni nujno, da so že pripravljeni iti po poti, ki bi jim prinesla uspeh. Ali pa duša oceni, da to ni najboljša pot za njih.