Ali želite dodati še ''10 Meditacijskih Pisanj za Vsakdanje Življenje in Višje Zavedanje'' ?
Včasih do mene pridejo sporočila skozi delo z dušo in spontano pisanje. To imenujem meditativno ali avtomatsko pisanje. Gre za kratke in močne razlage vsakodnevnih tem.
Vsebuje tematike: Spanje, Karma, Cilj, Ego, Duša, Služba, Delo na sebi, Partnerska terapija, Otroci in Družina.
Trenutno: 7.95€ (običajno 25€)
Vprašanje: Zamisliš si nek projekt in ga poskusiš realizirati. Imaš tisoč in eno pot. Lahko imaš mentorja itd., ampak še vedno se moraš ti odločati. Skozi svojo pot naletiš na nekatere ovire. Prideš do točke, kjer grejo stvari malo lažje, kje drugje pa se zataknejo. Ali se v življenju oziroma poslovnem svetu splača iti po liniji manjšega odpora? Kako ugotoviti, ali je smiselno eno oviro preskočiti?
Odgovor: Pravijo, da je težko reči, ker je v večini primerov to zgolj preizkus, koliko si nekaj zares želimo. Določene stvari so nam izven dosega z razlogom, vendar to ni nujno nekaj negativnega v smislu, da nam ta stvar ni usojena ali pa, da je nedosegljiva. Duša bi preprosto želela slediti neki dosegljivi poti. Ne mara ovinkov.
Določene stvari so na poti, vendar ni pomembno samo, koliko je ta pot dosegljiva, ampak tudi, kako se bo stvar nadaljevala. Pravijo, da oni vidijo, da je, ko dobiš nekaj "izven poti," to šele začetek. Ne vidijo tega kot končno rešitev, da, ko enkrat sprejmeš stvari, je to to. Če imaš neko osnovno pot, ki jo je duša predvidela kot najlažjo za njene in tvoje želje, za nas kot osebe, moramo tisto pot narediti vsakič, ko hočemo nekaj doseči.
Vprašanje: Težje, ko pridemo do nečesa, težje bo vzdrževati?
Odgovor: Na nek način, ja. Ni tako, da ko naredimo eno odločitev, spremenimo celotno pot. Bolj vzamemo nekaj tujega na našo pot in se nenehno trudimo z doseganjem tega.
Vprašanje: Ne govorim samo o eni oviri. Kot pachinko. Imam neki cilj, ki mi ustreza, in bi ga rad dosegel. Ko grem proti temu cilju, naletim na ovire. Ali bi morala biti tudi naša življenjska/poslovna pot narejena kot igra pachinko, da se odbije do najlažje poti?
Odgovor: Za vsako stvar, za katero se odločimo, obstajajo različne poti. Oni to vidijo kot železno kroglo. Nekdo bi nam rekel, "Če greš skozi njo, boš hitreje prišel na drugo stran, kot če greš okoli." Če pogledaš zgolj z vidika matematike, je naravnost ali diagonala najhitrejša pot, ne upoštevaš pa debeline tiste krogle in koliko časa bo trajalo, da prideš skozi njo. Medtem ko bi šel okoli 3 leta, skozi pa 1 leto. Ampak to je pod predpostavko, da ne upoštevaš debeline materiala in podobno.
Vprašanje: Torej, če greš okoli, porabiš več časa, ampak manj truda?
Odgovor: Ja, to je to. Ne moreš pa predvideti, kako trd je material, skozi katerega greš, in po logiki bi moralo trajati 1 leto, lahko pa na koncu traja 5. Ljudje po navadi izberejo težjo pot, ker mislijo, da si bodo nekaj prihranili, a ni vedno tako.
Vprašanje: Težja pot tudi ni nujno boljša?
Odgovor: Ja. Duša – pa ne, da je vsevedna – iz neke višje perspektive vidi tisoče poti. Ni pomembno, ali se jih držimo ali sprejmemo lažjo pot. To je odraz našega značaja.
Vprašanje: Ali ima sploh smisel vztrajati?
Odgovor: Pravijo, da ja. Če je nekaj izven dosega in točno to želiš, potem je vredno. Če pa je tista stvar nadomestljiva, potem ni vredno. Če imaš na primer 3 majice – ena je v običajni trgovini in po normalni ceni, druga zahteva prednaročilo, tretja pa je v drugi državi in je majhna možnost, da jo sploh dobiš – je smiselno, da greš v običajno trgovino, če potrebuješ samo majico. Če pa želiš točno tisto tretjo, specifično, potem se je vredno potruditi, ker ti lažja pot ne bo prinesla tistega, kar iščeš.
V poslovnih odločitvah, če potrebuješ na primer dobavitelja, je najbolje izbrati tistega, ki se ti prvi oglasi in daje vse znake zanesljivosti. Največja možnost je, da je to najlažja pot. Če pa si našel nekega specifičnega zastopnika na spletu in želiš točno njega, veš, da boš moral veliko ljudi poklicati in se dogovarjati, da prideš do njega, in obstaja možnost, da te zavrne. V tem primeru greš preko sebe za možnost, da dobiš točno tisto stvar, kar pa je lahko vredno.
Vprašanje: Se pravi, tvoja želja je potem prav to dobiti, ne karkoli drugega?
Odgovor: Ja. Ali je zamenljivo? Odvisno je, koliko je ta odločitev pomembna. Enako je za osebe. Duša nekako ne ve, ker ji ne damo vedno točnih navodil in ne ve, kaj mi zares hočemo. Mi lahko mislimo: "Hočem imeti solidno službo." Ona pa bo naredila tisto, kar je najlažje doseči. Sestavila bo neko mini pot s temi variantami.
Če ji ne damo specifične smeri, ne ve. Logično je, da, če želimo Mercedes, in ona vidi, da je rabljen Mercedes prve serije najbolj dosegljiv, bo poskusila iti po tisti poti, da to čim prej dosežemo. Časovno je omejena. Če pa ji damo specifičen avto, kilometre itd., nas ne bi mogla usmerjati v tisto pot, ker se ne sklada z našimi cilji. Takrat bo pot lahko daljša, a še vedno bo našla najbolj elegantno pot do tistega. Tako oni vidijo. Ni pomembno, kako težko se pride do tiste stvari, ampak ali je toliko pomembna v kontekstu, da hočemo prav to. Ali hočemo samo zaposlenega, ali hočemo specifično osebo.
Vprašanje: Oni so omenili zamenljivost. Naletiš na oviro in ali jo preskočiti ali iti preko nje?
Odgovor: Pravijo, da bi se najbolje vprašali, ali je to sploh pomembno. Ne koncept, ampak ta stvar. Če iščemo dostavljalca, potem, če naletimo na določeno pošto, kjer ne gre, ne bomo obupali nad idejo dostavljalca. Obupali bomo nad njimi. In tako greš naprej. Če pa rečeš: "Jaz pa ne bi sodeloval z nobenim drugim kot z njimi," potem se je mogoče dobro potruditi za to, ker si imel prav to idejo.
Če se rabiš ekstremno potruditi, vidijo to kot dolžino do tiste stvari. Že za sodelovanje s tisto stvarjo moraš narediti to dolžino. To je kot, da iščeš partnerja v svoji državi ali pa sosednji. Tudi ko najdeš partnerja v sosednji državi, boš moral vsakič prehoditi to pot, ko ga želiš videti. Tako oni vidijo. Tudi, če dosežeš nekaj težko dosegljivega, boš moral vsakič delati to pot.
Vprašanje: Vzdrževanje bo na istem nivoju?
Odgovor: Ja. Če ti to res nekaj pomeni, potem je vredno. Ampak treba se je vprašati.
Vprašanje: Kaj pa začeti in napake popravljati sproti?
Odgovor: Ja, ampak najprej moraš narediti zemeljski del. To je potem problem pri poslovnih odločitvah. Preveč energije gre v načrtovanje, a potem lahko opaziš, da to sploh ni možno. Čim prej, ko lahko, je treba nekaj narediti, da pogledamo opcije. Ali pa vsaj, koliko izven neke osnovne poti bi to bilo.
Vprašanje: Zakaj pa nekateri lahko predvidijo določene stvari?
Odgovor: Naša pravila tukaj na zemlji nimajo za dušo nekega pomena. Nič ni osebnega, je popolnoma intelektualno. Ni vedno v vsaki smeri dovolj izobražen. Če imaš na voljo (ali misliš, da imaš) le dva dobavitelja, bo duša naredila odločitev na osnovi tistih dveh. Če jih zbereš 10 – več, večja je možnost, da naredi "pravilno" odločitev zate.
Vprašanje: Se pravi, pridem do ovire in najprej pogledam, ali je zamenljiva?
Odgovor: Če je potrebna. Če greš v projekt in takoj naletiš na oviro, je to fizična ovira za cel projekt. Če pa naletiš na oviro dlje na poti, je to potem ovira. Drugo je že pogoj. Dobro bi bilo najprej pogledati pogoje. Ali je sploh to mogoče? Šele potem, kako… Kot pri potovanju z letalom. Prvo poglej, če so torbe sploh dovoljene. Šele takrat jo kupi.
Vprašanje: Se pravi, ne začeti od Ž do A (abeceda)?
Odgovor: Do neke mere je to potrebno, ampak za produkte, kjer si sam zadaj kot oseba, lahko greš nazaj. Ko poveš trgu, kaj potrebuje. Karkoli je osebnega, narediš prvo stvar, potem jo ponudiš. Posli, ki so vezani na povpraševanje trga, ne na ponudbo, takrat pa v resnici greš tja, kjer je povpraševanje. Ne narediš izdelka, preden izveš, da je povpraševanje zadaj.
Na primer, hočem odpreti svojo pekarno. Najdeš recepte, narediš veliko piškotov in potem izveš, da jih ne smeš prodajati, ker nimaš licence. Pravijo, da niso vsi posli tako zapleteni. Karkoli je zunanjega (telesno), kar vnašaš ali nanašaš, je najtežje. Idealno bi bilo, da vidiš premik v zadevi že preden se spustiš v to. Imaš 10 opcij in glede na to določiš, kaj bi bila najlažja pot. Ne imeti plan B, ampak imeti zamenjavo.
Vprašanje: In, če greš v neko smer in z muko prideš do tiste stvari, se moraš vprašati, ali imaš sploh zamenjavo?
Odgovor: Ja. Ali je malo opcij ali veliko. Plan B, C, D… Glede na to vidiš, če bo šlo lahko. Prva stvar gre v drugo, druga v tretje, četrta v prvo. Dokler se premika, je v redu. Če so okoli tebe zaprta vrata in se prej ali slej zaletavaš vanje, se boš obrnil nazaj.
Vprašanje: Je kakšna številka, koliko zaprtih vrat je v redu sprejeti?
Odgovor: Odvisno, koliko ponudbe imaš. Na primer, kot pri iskanju stanovanja. Če iščeš stanovanje v zelo majhnem mestu in imaš le tri najemnine, in ti nobena ne sprejme, potem lahko rečeš, da tukaj nekaj ni v redu. Tudi če te nekdo sprejme in ti kasneje poteče pogodba ,drugega stanovanja ne boš našel.
Če pa greš v veliko mesto in imaš na tisoče opcij, imajo tudi drugi na tisoče opcij. Kar pomeni, da je velika možnost, da boš moral dlje časa iskati stanovanje, ampak ko ga boš imel in prekinil pogodbo, boš imel večjo možnost, da najdeš novega. Odvisno, koliko zamenjav/opcij imaš. Enako kot z najemom, službo itd. Če si v industriji, kjer v celi državi lahko najdeš samo enega delodajalca, ki ti ponudi delo, potem tista smer ni ravno najboljša za izbiro.
Vprašanje: Kaj lahko človek naredi, da ostane mentalno sposoben? Razgiban.
Odgovor: Telo. Vidijo, da je, ko si mlad, obratno. Ko si mlad in je tvoj um v redu, je telo v redu. Ko si pa starejši, je tvoje telo v redu in tvoj um v redu. Ko si mlad in urediš svoj um, bo telo v redu. Ko si starejši in urediš svoje telo, bo tudi um v redu.
Vprašanje: Se pravi, bi morali biti v boljšem fizičnem stanju na stara leta?
Odgovor: Ja, ker je od tega um odvisen.
Vprašanje: Kaj pa križanke in podobno?
Odgovor: Ne, pravijo, da ne, ker neguješ tisto, kar je že negovano.
Vprašanje: Telo negovati? Na kakšen način pa?
Odgovor: Ja. Gibanje in odstraniti stvari, za katere veš, da škodijo. Dodati stvari, za katere veš, da so dobre.
Vprašanje: Kot vnos?
Odgovor: Ja.
Vprašanje: Je hoja dovolj kot gibanje?
Odgovor: Razgibavanje je večinoma dovolj. Ko je človek v starejših letih fit, je zelo težko, da ni tudi mentalno. Tako oni vidijo.