Malce drugačen članek za vas: prepis dvournega srečanja v živo, ki je potekalo 14. 9. 2024. Za tiste, ki se niste mogli udeležiti, je spodaj celoten posnetek in prepis. Seveda pa tudi za udeležence, če ste kaj pozabili iz odgovorov. Seveda z malo bolj popravljeno slovnico za lažje razumevanje :)

Vprašanje (Tatjana): Mene zanima, ali je dostop do energij za zdravljenje ljudi omogočen vsakomur, ki si to želi?
Odgovor: Pravijo, da ja. Ampak je obojestransko – moraš znati sprejeti energijo, ampak tudi oseba, ki jo zdraviš, mora znati biti dovolj odprta za to.

Vprašanje (Božidar): Ali se lahko tega vsak nauči?
Odgovor: Ja, v osnovi ja. Tudi stanje je naučljiva zadeva. Ne vidijo, da bi bilo karkoli prepreka, razen nas samih. Realistično se ne more vsak naučiti. Fizično se lahko, realistično ne. Energetsko ja, človeško ne.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, vsak, ki mu to uspe, lahko to dela? Ampak, če gre 100 ljudi na tečaj za zdravljenje, se ne bodo vsi naučili?
Odgovor: Ne.

Vprašanje (Tatjana): Možnost imajo pa vsi?
Odgovor: Da.

Vprašanje (Tatjana): Poskušam dostopati do nekih energij, ki jih prevajam skozi sebe, skozi svoje polje, in zdravim ljudi. Mene zanima, ali obstaja več energij ali je to vse ena energija za zdravljenje in je mogoče moja stopnja zmožnosti različna. Ali je ena energija, ki zdravi ljudi, ali jih je več različnih?
Odgovor: Oni pravijo, da vidijo kot mavrico. Vse osebe imajo več različnih barv, ampak vse skupaj je mavrica. Človek ima eno energijo, ki je sestavljena iz več energij, in potem, ko zdraviš, v resnici glede na svojo odprtost izbereš eno od tistih energij in skozi tisto zdraviš celoto. Je pa odvisno, kaj tista oseba rabi od zdravljenja. Je možno, da oseba ne zna omogočiti, da zdravi z pravo energijo, ker jo sama nima.

Vprašanje (Božidar): Ali ima vsako telo svojo energijo?
Odgovor: Ja.

Vprašanje (Božidar): Je to naravna zadeva ali se to da spremeniti?
Odgovor: Naravno. Ne glede na to, kaj delaš, imaš svoje barve, kot oni vidijo.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, Tatjana bi lahko zdravila specifične dele telesa, če bi hoteli, drugi pa jim ne bi uspelo?
Odgovor: Ne, ni toliko povezano z deli telesa. Kot oni vidijo, je popolnoma odvisno, kako se to tisti osebi predstavlja. Ena oseba ima lahko določeno energijo in bi ji povzročala glavobole, nekoga drugega pa bi bolela kolena itd. Ni univerzalnega odgovora.

Vprašanje (Božidar): Na primer, jaz imam samo oranžno barvo in gre skozi mene, druga oseba bi pa potrebovala zeleno. Da lažje razumemo – kaj to pomeni?
Odgovor: To pomeni, da ji ne moreš pomagati.

Vprašanje (Božidar): Prav nič?
Odgovor: Ne, ker to je kot, da bi oseba imela primanjkljaj nečesa, ti pa ji daš vse ostalo, česar že ima v presežku. Ampak to se zelo hitro vidi. Že oseba, ki izvaja zdravljenje, bo videla, da ne deluje. To se čuti.

Vprašanje (Božidar): Kaj je pa rešitev? Da gre do drugega zdravilca?
Odgovor: Ja, mora iskati, dokler ne najde.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, ljudje, ki gredo k tisočim zdravilcem, pravilno ravnajo?
Odgovor: Ja. Enako je kot z osebami. Ena oseba ima lahko vse skupne ideje s teboj, pa ne "klikne". Druga oseba pa lahko nima nič skupnega, pa se ujameta. Ni nekega vzorca. Tudi določena barva – oni si to samo tako predstavljajo, da lažje razložijo. Ampak v osnovi je en skupek energij za osebo, ni pa nujno, da ker se ujameš v celoti, boš dal barvo, ki jo tisti potrebuje.

Vprašanje (Tatjana): Bi lahko rekli, da je ta "barva" frekvenca, ki jo imamo?
Odgovor: Ja, lahko bi rekli tako. Obstaja več različnih izrazov. Ampak običajno se ne spreminja skozi življenje. Imamo neko osnovo, samo določene barve so močnejše od drugih skozi naše življenje. Glede na to, katere so šibkejše, potrebujemo več tistega. A barve ostajajo enake, le njihova moč se spreminja skozi izkušnje, leta itd.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, človek, ki gre po poti zdravljenja, bi moral čutiti, če tisti osebi ne more pomagati?
Odgovor: Ja. Morala bi se čutiti neka zavora. Tako kot pri prijateljstvu ali partnerstvu. Čutiš nek zid.

Vprašanje (Božidar): Kaj pa, če oseba verjame v zdravljenje, pa je barva napačna – bi se kaj zgodilo?
Odgovor: Pravijo, da je odvisno, kako močan je um pri tisti osebi. Na fizičnem nivoju se ne bi smelo zgoditi nič, ampak oseba se lahko prepriča, da so rezultati.

Vprašanje (Božidar): Kot placebo?
Odgovor: Nekakšna vrsta, ja. Pravijo pa, da je treba biti pazljiv s temi energijami. Ker ne glede na to, koliko radi to delamo, gre določen del odstotka tiste energije tudi ven iz nas. In tudi mi bi potrebovali zdravljenje v določeni meri.

Vprašanje (Božidar): Znano je, da bioenergetiki umirajo za boleznimi, ki jih zdravijo…
Odgovor: To je zato, ker jim primanjkuje energije, ki zdravi tisto bolezen. Ker jo konstantno črpajo. Ne napolnijo se.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, ni, da samo energijo skozi sebe daješ, ampak gre en del tebe ven?
Odgovor: Ti daš svojo energijo njim. To je dobro, ko imaš presežek tiste energije. Čez nekaj časa pa imaš lahko primanjkljaj, in najti drugo osebo, ki ima presežek tistega, kar ti primanjkuje, je lahko dolgotrajen proces. Narava ima skupek vseh energij.

Vprašanje (Božidar): Recimo, da človek čuti ta primanjkljaj energije. Ali lahko to nadomesti samo drugi zdravilec? Ali lahko greš v gozd, naravo itd.?
Odgovor: Narava ima skupek vsega. Specifično energijo pa običajno imajo osebe.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, če greš v naravo, to ni dovolj, da se napolniš?
Odgovor: Dolgoročno je bolje. Dolgoročno. Potrebuješ več časa.

Vprašanje (Božidar): Kako to izgleda? Moraš prav živeti v naravi? Kako praktično to zgleda, da se napolniš?
Odgovor: Kot polnimo tehnologijo. Pustiš jo nekaj ur na napajanju. Sediš ob drevesu. Tudi živali imajo to. Pomembno pa je, da te stvari mešamo, da njim ne škodujemo. Ni dobro vedno izbrati istega drevesa, živali itd.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, človek bi to moral delati dlje časa, en zdravilec pa bi to hitreje naredil?
Odgovor: Ja. Da to dosežemo skozi osebo, bi se to lahko doseglo že v enem tednu. V naravi pa 3 tedne do meseca dni. Vidijo podobno kot pri telesnih primanjkljajih. Če vzameš kompleks vitaminov, boš rabil več časa, da to urediš, kot če vzameš specifičen vitamin, ki ti primanjkuje. Tako oni vidijo.

Vprašanje (Božidar): Kako prihaja ta energija? Ali to iz nas prihaja?
Odgovor: Iz nas prihaja.

Vprašanje (Božidar): To mi z našo energijo zdravimo?
Odgovor: Ja. Njim to ni ravno znano, ker običajno se tega ne dela namensko. Po eni strani vidijo to kot umetni proces, ker bi po naravni poti ljudje že gravitirali proti tistim, ki jih potrebujejo, in drugi bi gravitirali proti njim. To je zelo naravno. Ker pa zdaj manjka ta neka človeška povezava, danes rabimo iti namensko v to.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, bi lahko oseba že gravitirala proti zdravilcu in že v njegovi/njeni družbi bi bil začetek zdravljenja? Brez, da oseba sproži?
Odgovor: Ja.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, leta nazaj, ko so bili ljudje bolj socialni, se je to dogajalo kot neko medsebojno zdravljenje?
Odgovor: Ja, ampak ne zavestno.

Vprašanje (Tatjana): Jaz ugotavljam, da imajo ljudje energijski potencial, ki ga prinesemo s sabo na svet. Kot bitje prineseš na svet nek svoj potencial, kar lahko maksimalno dosežeš z energijo. Vsi imamo neke energijske potenciale, energija je lahko nižja, ne more pa biti višja od tega potenciala. 

Mene zanima: ta energijski potencial, ki ga ima vsak z neko številko, prinesemo že iz svojega začetka, iz svojega dela vesolja? Ali sem razumljiva?

Neko energijo nosiš v sebi, ampak ljudje imajo različne energije. Neko življenjsko energijo. Ali vsak človek prinese z seboj na svet neko energijo, ki jo nosi od svojega začetka?

Podvprašanje (Božidar): Kakšna energija naj bi ta bila?

Vprašanje (Tatjana): Duša ima neko energijo, ali ima vsaka duša energijo svojega vira? Iz svojega področja, od koder prihaja?
Odgovor: Pravijo, da če pravilno razumejo vprašanje, da. Ampak to ni vsa energija, ki jo imamo tukaj. Potem bi, ne glede na življenje, v katerem je duša, imeli konstantno enako energijo, pa ni tako. Se meša z našo človeško varianto. Enako kot barve, ki jih mešamo na paleti. Lahko je dušina energija na primer modra, naša pa zelena. Nastane neka mešanica druge barve. V osnovi je še vedno ena od tistih dušinih barv, ampak se tudi meša z našo.

Z vsakim življenjem je druga energija. Ampak osnova obstaja, da. 

Vprašanje (Tatjana): Je drugačna zaradi človeške komponente, duša ima enako?
Odgovor: Ja.

Vprašanje (Tatjana): Osnova vprašanja je, če je naša osnovna energija odvisna od tega, iz katerega dela vesolja prihajamo?
Odgovor: Oni vidijo, da ja in ne. Je pogosto, ni pa nujno. V primeru, da so duše iz istega planeta ali podobno, lahko imajo podobno energijo, ni pa nujno. Kot družina na tem planetu imaš lahko sorodnike, ki si jim sploh nisi podoben. Ne pomeni samo zaradi tega, ker je iz istega drevesa, da je ista 'barva'.

Vprašanje (Tatjana): Kot na primer sobe v stanovanju. Dnevna soba, kuhinja, spalnica, in smo na primer nekateri iz kuhinje, drugi iz dnevne sobe itd. Ali imajo tudi duše te lokacije glede na njihovo energijo?
Odgovor: Oni tega ne vidijo tako.

Vprašanje (Tatjana): Zanima me, ker nekateri ljudje imajo nizko energijo, nekateri zelo visoko. Jaz zase vem, ko merim energijo ljudi, vem kakšno energijo bi morali imeti zdravilci itd.
Odgovor: Oni pravijo, da ne vidijo visoke in nizke energije. Vidijo samo energijo.

Vprašanje (Tatjana): Tudi energijo duše ne vidijo kot različno?
Odgovor: Vidijo jo kot različno energijo, ampak je ne vidijo kot nizko ali visoko.

Vprašanje (Tatjana): Ne bi ravno rekla, da je nizka ali visoka, ker to je skoraj žaljivo. Ampak da imajo nekateri močnejšo energijo?
Odgovor: Ne, imajo samo določen presežek energije. Nizka in visoka opredelita samo dve osebi, ki jim merimo določeno energijo. Ampak tista oseba ima lahko manjšo količino določene energije, ki jo ima druga več. In obratno za neko drugo energijo. Enako kot toni na klaviaturi: tudi če gledamo nizek in visok ton, sta oba enake moči. Ideja, ki jim je znana, da ljudje hočejo priti na "višjo raven", ni višja raven višja raven. Je višja raven zate. Je močnejša tvoja energija. Ne pomeni, da bo za drugega to delovalo.

Vse, karkoli mi rabimo kot ljudje, da je človek v nekem ravnovesju, je čisto preprosto energetsko ravnovesje. Da je vsaka 'barva' dovolj polnjena. In zdravilci naj bi zdravili samo tisto, kar manjka. Oseba bi že po naravi morala gravitirati proti tisti osebi ali stvari, in ko je v ravnovesju, izbere druge osebe. Ne vidijo, da bi bila korist od tega, da bi se oseba osredotočila na to, kako priti na "višjo raven", ker ni potrebno zanjo.

Vprašanje (Tatjana): Zdaj me pa zanima ena druga smer, in sicer, če se jaz povežem z nekimi civilizacijami in potem oni delajo na moj "ukaz". Tukaj se pa kot telo in moja osebna energija ne vpletam. Me zanima, kako vidijo to vrsto zdravljenja? Ko se samo povežem in dam njim navodila.
Odgovor: Ne vidijo nič narobe s tem. Je pa nekaj pomembnih vprašanj, na primer, koliko je oseba odprta, ali se v resnici z njimi poveže, ali se je s temi entitetami sploh mogoče dati energijo, ki jo oseba potrebuje… Je mogoče, ampak ni nujno, da je vsaka civilizacija dovolj odprta, da preda to energijo.

Spet kot barve. Oseba rabi tempere, a oni uporabljajo akvarel. Je mogoče, da se oseba poveže, kar bi moralo biti še bolj učinkovito, ker vejo zgoraj več kot naša fizična podoba tukaj. Bi znali prej oceniti, kaj tista oseba potrebuje.

Vidijo to mogoče, ampak je malo bolj kompleksna zadeva. Ko gre energija fizično iz nas, čutimo neko blokado pri tisti osebi, ko ji ne moremo pomagati. Ko pa vlečemo energijo iz drugje (če jo tista oseba) pa ne čutimo te blokade. S temi energijami pravijo, da bi morali biti bolj pazljivi.

Vprašanje (Božidar): Ali lahko to škodi osebi?
Odgovor: V osnovi ne bi smelo, ker bi duša morala zaščititi pri tem, ampak teoretično je mogoče, da bi stvar škodila. Kot zdravilo pri zdravi osebi lahko škodi ali pa napačno zdravilo.

Vprašanje (Božidar): Tudi, če je oseba to želela?
Odgovor: Oni vidijo, da je boljše delati s svojo energijo, ampak je mogoče tudi z tujo.
P.S. Kot asociacijo jim je prišlo, da tako kristali delujejo. Mi damo svoj presežek za bodočega sebe, ki bo imel tisti primanjkljaj. Samo tako kristali delujejo. 

Ti v določenem trenutku svojega življenja imaš presežek in z njim napolniš kristal. Ko ti zmanjka te energije, pa sam sebe napolniš. Sam sebi si zdravilec.

Vprašanje (Božidar): Sam sebe zdraviš?
Odgovor: Ja, to jim je prišlo kot asociacija na to, kar smo govorili.

Vprašanje (Božidar): Kakšen je najboljši kristal za to?
Odgovor: Lahko napolniš tudi rožo. Ni nujno, da je kristal, lahko je tudi solni kamen. Nekaj mora biti, kar zdrži energijo. Oni vidijo, da je tudi na fizični bazi. Zlato bi bilo malo težje, ker so molekuli preveč skupaj in ni prostora. Kamen, sol, rastlina, karkoli, kar je malo bolj pustega. Bolj mehek kamen.

Vprašanje (Božidar): Ne bi smel biti naraven element?
Odgovor: Železo in podobno ne pride v poštev. Ampak navadni morski kamni, kristali, školjke, rastline itd.

Vprašanje (Božidar): Lahko človek to namensko dela? Kako imeti koristi od tega? Vzamem kristal in ga namensko napolnim s svojim viškom?
Odgovor: Pravijo, da se da to čutiti kot človek. Če je oseba na taki točki, da zna čutiti svoj višek, je običajno možno. Kot, ko imamo občutek, da se ne moremo sprazniti, ali fizično ali energetsko. Tisto energijo lahko shranimo in se bo to avtomatsko naredilo. Ni treba imeti ‘transa’. Samo držiš kristal. Res je, da energija ne zdrži dolgo časa tam, par dni do par tednov.

Vprašanje (Božidar): Ne traja to par mesecev?
Odgovor: Ne, ker pušča.

Vprašanje (Božidar): Ni materiala, ki bi to recimo zadržal?
Odgovor: Dalo bi se narediti posebno škatlo za to, da bi se zmanjšalo puščanje. Aluminijasto folijo ali podobno. Tisti dnevi, ko se enostavno ne moremo napolniti, ne glede na to, koliko se gibljemo, koliko spimo, pijemo, jemo, karkoli, pride prav. V življenju pridejo nihanja. V življenju bomo imeli višek energije, padec in tudi zdravilci bi morali paziti na sebe. Da ne praznijo že, ko so sami prazni. Delati, ko so polni.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, ko sem malo "švoh", odprem tisti kristal in se lahko napolnim?
Odgovor: Ja, odvisno, koliko si šibek.

DODATEK: Tematiko kristalov smo tudi bolj predelali tukaj

Vprašanje (Božidar): So včasih ljudje to delali po intuitivni poti?
Odgovor: Ja, to so običajno delali z nakiti, kamni, steklom itd. Večina je delala z rastlinami; ko so imeli presežek, so kupili rastlino in šli v naravo, da so se spraznili. Ko so bili prazni, so naslednji dan spet prišli na isto točko, da so se napolnili.

Vprašanje (Božidar): Zelo intuitivno? So bili ljudje bolj spontani včasih?
Odgovor: Ja, ker nas zdaj tudi druge stvari polnijo. Imamo veliko presežkov, ki nas stvari polnijo.

Vprašanje (Božidar): Bi lahko dali primer takih stvari, ki nas polnijo?
Odgovor: Internet. Internet te lahko napolni. Oni vidijo, da te različne energije pri vsaki osebi izgledajo drugače. Za nekoga je intelektualno, da se uči. Za nekoga je lahko gibanje. Za drugega hrana. Vsak ima svoje energije, skozi katere se prazni in polni, in če si v nekem ravnovesju svojih energij, a vneseš še dodatne novice ali podobno, ki spravijo iz ravnovesja tvoj intelektualni del, potem boš izven ravnovesja.

Zato ljudje, ki veliko poslušajo, morajo veliko pisati ali učiti naprej, da spraznijo svoj presežek. Tako oni vidijo. Tudi gibanje je postalo neintuitivno, ker, če imamo veliko presežka drugega, se ne moremo sprazniti. Ne pomaga tudi tisto, česar imamo primanjkljaj. Če imamo primanjkljaj gibanja, a presežek vsega ostalega, se ne moremo niti gibati. Ne moremo se napolniti, preden se spraznimo. Najprej se moramo sprazniti.

Če ima oseba višek gibanja, ker je v fitnes industriji, osebni trener itd., in si ne da časa, da se ta energija sprazni, lahko škodi. Ima presežek tistega in lahko intelekt pade dol.

Vprašanje (Božidar): Kako naj bo človek v ravnovesju? Zveni skoraj nemogoče…
Odgovor: Iti po razpoloženju. Ampak najprej se sprazniti. To vidijo. Najprej presežek. Če se usedemo in imamo premalo energije, imamo nek presežek. Nekaj nas polni, kar nas ne bi smelo. Če se usedemo in ne moremo biti pri miru, to pa pomeni, da imamo presežek neke živčne energije. Fizične.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, jaz se usedem, kako ugotovim presežek?
Odgovor: Glede na to, kako se počutiš. Če se počutiš v redu, nič ne narediš. Če se počutiš zmatran, moraš nekaj sprazniti.

Vprašanje (Božidar): Kako vem, kaj sprazniti? Kako naj ločim, ali moram mentalno ali fizično sprazniti?
Odgovor: Običajno se da čutiti. Če nas, naprimer, počitek napolni, pomeni, da je bila fizična utrujenost. Če nas spanje ne napolni, pa je bila mentalna.

Vprašanje (Božidar): Kako sprazniti ta mentalni višek?
Odgovor: Pogledati svoj dan in videti, kaj preveč vnašamo.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, če ugotovim, da sem bil pol ure na internetu, to zmanjšam?
Odgovor: Ja, odvisno od dneva. Treba si je malo beležiti te stvari, če nimamo dovolj jasne slike, da vemo. Lahko je preveč čustvenih informacij ali premalo časa za procesiranje teh informacij. Najboljše je beleženje. Ko imamo "dobre" dneve, lahko pogledaš, kaj si naredil, da si prišel do tistega.

Tisti dan si šel več ven ali bil manj na telefonu. Tisti dan si bil več na telefonu, a si delal druge stvari. Bil več s prijatelji, manj s prijatelji itd. Naši vzorci so običajno prisotni. Ni 100%, ampak če nam uspe en mesec vzdrževati neko rutino, potem je to naša rutina. Za to obdobje se lahko spreminja. Kristali nas napolnijo, ko rabimo polnjenje. Praznijo, ko rabimo praznjenje.

Vprašanje (Božidar): Je odvisno, kaj rabiš?
Odgovor: Ja, ampak mora biti prazen, da ga lahko napolniš.

Vprašanje (Božidar): Na primer, če dam v prostor 10 rož in se malo ukvarjam z njimi, kaj bodo te rože zame naredile?
Odgovor: Rastline imajo to lastnost, da polnijo in praznijo naenkrat. Bolj "mrtve" stvari, kot jih mi vidimo, so bolj enostranske; ne morejo delovati oboje hkrati. Se pravi, če imaš 10 rastlin, te lahko 8 prazni, 2 pa te napolnijo. Naslednji dan pa obratno. Narava dobi svojo energijo iz zemlje, in ni ravno pravično, da imamo rastlino fizično zaprto.

Vprašanje (Božidar): S tem ji lahko škodujemo?
Odgovor: Ja, lahko oveni, ker se nima nikjer za napolniti.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, vrt bi bil boljši?
Odgovor: Ja. Mora biti nekaj, kjer se lahko tudi ona napolni. Ljudje imamo to naravno. Najboljše je narava, ampak če se počutimo prazni, je običajno zaradi presežka, ne zaradi praznine. Na primer, kdaj si utrujen? Ko je preveč gibanja, ne ko je premalo. Enako je energetsko. Ko preveč informacij vnašamo, smo mentalno zmatrani zaradi tega. Nas prazni. Kot baterija: več ko uporabljamo telefon, bolj se prazni. Ne bo se napolnil. Karkoli je povezano z zemljo, ali pa je treba pogosto menjati pri rastlinah.

Vprašanje (Andrej): Kako lahko z vizualizacijo dosežem zastavljene cilje? Je to pri meni možno?
Odgovor: Pravijo, da je pri vsakem možno. Ampak vizualizacija ne doseže ciljev. Oni vidijo, da skozi vizualizacijo oseba samo poskuša videti projekcijo sebe kot osebo, ki bo imela tisto stvar. Oseba, ki ni športna, bo vizualizacijo uporabila, da vidi, kakšna oseba mora biti, da bi postala športna. Tista vizualizacija je samo pomoč, da vidiš, v katero smer greš. Samo predstavljati si to ne bo prineslo tega. Moraš postati tista oseba.

Vprašanje (Božidar): Misliš manifestacijo, Andrej?
Odgovor (Andrej): Ja.

Odgovor: Ne vidijo oni tega tako. Vidijo, da je vizualizacija samo stvar človeškega uma, da duša ve, kam iti. Mi moramo duši razložiti, kam hočemo iti, in če smo dovolj kompatibilni, nam bo ona pomagala. Moramo pa sprejemati nasvete in priložnosti, ki prihajajo. Na primer, nekdo, ki hoče biti športnik, ampak ni fizično pripravljen, lahko duša sproži, da najde prijatelja, ki je športnik. Povabi ga teči, ampak oseba zavrne, ker se ji ne ljubi. To je bila priložnost, ki jo je oseba zavrnila, čeprav jo je vizualizirala.

Vprašanje (Andrej): Kakšen je vpliv duše na doseganje ciljev? Kolikšen je vpliv duše?
Odgovor: Je omejen. Daje smernice, ne pa korakov. Ne daje takega vpliva, kot si morda mislimo. Če meditiramo ali vizualiziramo 20 ali 24 ur na dan, se ne bo tisto zgodilo samo zato, ker to vizualiziramo. Naš fizičen svet ne deluje tako. Preveč možnosti je, od kompatibilnosti do realističnosti tvojih ciljev in delavnosti. Pri eni osebi lahko pomaga 100%, pri drugi 20%, pri eni pa nič.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, so ti pogoji ali je duša kompatibilna z menoj? Ali je njena pot kompatibilna z mojimi idejami? Kako lahko človek ugotovi, ali je duša kompatibilna z njegovo potjo?
Odgovor: Če se stvari uresničijo, pomeni, da so kompatibilne.

Vprašanje (Božidar): Ali lahko duša fizično pomaga? Na primer, če bi rad imel nekaj itd. Ali je sposobna dati kakšne priložnosti, dati kakšno roko itd.?
Odgovor: Duša bo na zemlji poskusila usmeriti te v smeri, ki bi bile koristne zate. Ampak ti moraš iti tja. Ne more te prisiliti, lahko te samo usmerja kot kompas.

Vprašanje (Božidar): Ti pomaga, če ni preveč v nasprotju z njenimi interesi?
Odgovor: Ja. Veliko je faktorjev. Ni univerzalnega odgovora.

Vprašanje (Božidar): Če greš po nekih smernicah in vidiš, da ti uspevajo stvari, lahko rečeš, da imaš njeno pomoč?
Odgovor: Ja. Glede vizualizacije so prisotni tudi pogoji. Še vedno je neka osnova. Če se nekdo rodi v bogati družini in hoče narediti uspešno podjetje, bo manj časa rabil za to, ne glede na njegovo vizualizacijo, kot nekdo, ki je rojen v Afriki. To pravijo. Da so osnovni pogoji: potencial, lokacija, situacija itd. Če oseba dela, prej ali slej bo prišla tja. Ni pa nujno takoj. Lahko se podaljša tudi za več deset let.

To je kot kuhar, ki si nenehno izmišljuje nove recepte. Dokler ne poskusi, ne ve, kako se bo izšlo. Lahko se uporablja mikro in makro pristop. Manjši cilj, ki je lahek za dosego, pokaže, kako hitro ga dosežeš, koliko upora naletiš. Glede na majhne cilje lahko vidiš, ali mogoče nisi želel dovolj ali imel dovolj velik cilj itd.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, če greš po neki poti za en projekt in gre gladko, lahko rečeš, da si imel pomoč duše? Če pa je bilo veliko dela zadaj, je bil bolj ego vpleten?
Odgovor: Ja in ne. Če je pot lažja, je bila bolj dosegljiva za tvojo situacijo. Človek ima eno začrtano pot brez, da dela velike spremembe. Življenje bo šlo po tisti poti in večina bo sledila tej poti. Bolj, ko gredo naši cilji z njo v sklad, lažje nam bo uspelo. Pot naših pogojev, duše, situacije.

Vprašanje (Božidar): Vsak človek ima to?
Odgovor: Da. Če se rodiš v družino čevljarjev, ti bo verjetno lažje postati čevljar kot delati za NASA. Če greš po neki začrtani poti, kot te je življenje "vrglo", ti bo tam lažje. Ni to povezano zgolj z dušo, ampak tudi z življenjsko situacijo in podobno. Če pa greš po poti, ki je popolnoma v drugi smeri, boš moral delati. Ena je začrtana pot, druga pa je, kjer moraš sam ustvariti pot.

Na primer, če si rojen v družini z mnogimi otroki, je velika verjetnost, da boš imel tudi sam otroke. Če se odločiš, da ne boš imel otrok, boš šel po poti, ki je veliko težja. Lahko zgubiš podporo družine, prijateljev itd. Morda boš bolj zadovoljen, ampak boš več delal kot nekdo, ki je šel po tisti poti.

Vprašanje (Božidar): Se pravi, je stvar poti?
Odgovor: Ja. Vidijo, da na primer tisti, ki se hvalijo, da so odraščali iz nič in menijo, da so morali "veliko delati", seveda so morali. Spremenili so svoj svet v nekakšno paralelno realnost. Nekdo, ki mu je lažje, mu bo lažje. Nekdo, ki je odraščal v družini podjetnikov, ima večjo možnost, da bo delal boljše finančne odločitve kot nekdo, ki je odraščal z starši kuharji.

Vprašanje (Božidar): Od kod pa prihaja ta ideja cepljenja? Hodiš po eni poti, želiš pa drugo?
Odgovor: Ali duša ali ego.

Vprašanje (Božidar): Ego ima lahko tudi svoje ideje, se pravi?
Odgovor: Ja, seveda. Nam fizičnim osebam tudi brez duše je lahko nekaj všeč. Ne potrebuje nobene osnovne ideje. Na primer, če je dušina ideja igrati inštrument, bo tista oseba imela talent. Če je od ega ideja, bo pa tista oseba morala delati. Talent je dušina stvar. Trdo delo je naša. In ponavadi, ko je talent brez dela, pomeni, da osebi ni ravno do tega. Bolj duša vleče v tisto smer, in mi gremo z njo.

Vprašanje (Tatjana): Kaj pa naši angeli? Kakšno vlogo imajo oni? Nas bolj vlečejo za te naše zemeljske ego želje in tako?
Odgovor: Angeli nas večinoma ščitijo našo fizično obliko tukaj. Nimajo veliko veze s potjo, ampak z varnostjo.

Vprašanje (Andrej): Kako lahko komuniciram s svojo dušo oziroma kako bi se jaz lahko z njo pogovoril?
Odgovor: Pravijo, da če ti grejo stvari, ki si jih začrtaš enostavno, potem se to neke vrste strinja z dušo. Če se ukvarjaš s stvarmi, ki predvideno ne grejo enostavno, potem ti duša ne more pomagati. Moraš fizične zadeve delati.

Duša vleče v eno smer, in če to ne gre z našim egom ali fizično podobo tukaj, jih je zelo težko prepričati. Prej ali slej bodo šle z nami, ampak moramo dovolj vztrajati, da vidijo, da smo resni. Se bodo stvari začele odvijati, ampak moramo vztrajati fizično. Energetski svet odmakniti in delati, kar vemo na tem planetu.

Vprašanje (Božidar): Predvidevam, da ni vsaka duša tako neprilagodljiva… Obstajajo tudi bolj mehkejše? Vodljive?
Odgovor: Odvisno je, ker tudi one imajo svojo idejo. Tudi one mislijo, da delajo dobro. Duša ima tudi neko osnovo, da te zaščiti. Če si sensitivna oseba, sramežljiva ali karkoli podobnega, te bo poskušala zaščititi, da ne boš izpostavljen v določeni smeri. Tvoj ego se pa ne strinja. Duša te pozna bolje kot ti samega sebe. Duša te pozna v trenutku kot si. Ne ve, da boš skozi to pot postal trpežnejši.

Hoče zaščititi trenutnega tebe, ti pa ji moraš dati občutek, da boš v redu. To ji dokažeš s tem, da si v redu. Se pravi, kot pravijo, moraš videti, da verjameš. Tako je tudi z dušo. Če hoče duša iti v eno smer, ti pa v drugo, se ponavadi vidi, da stvari ne grejo lahko. Na fizičnem planetu se vedno premikajo stvari. Rezultati bodo vedno. Ampak lahko so zelo počasni ali minimalni. Akcija, reakcija. To je fizika.

Če so rezultati ekstremno majhni ali pa se moraš zelo truditi za to, pomeni, da duša neke vrste ni prepričana, da je ta pot prava za nas. In dlje časa, ko bomo vztrajali na tej poti, prej ali slej bo duša preklopila in sprejela. V določenih primerih moramo biti močnejši od duše. Odvisno spet od kompatibilnosti in podobnih stvari. Običajno to čutimo ljudje. Ni treba se pogovarjati z njo 1 na 1. Ni treba niti razmišljati o tem.

So pa zadaj stvari, ki nam gredo lažje, a ni nujno, da nas tisto zadovolji. Se pravi, lahko gremo po eni poti, ki je lažja, da dobimo finance, a si želimo iti po drugi poti, da se dobro počutimo. Dobro je iti po poti, ki gre lažje, da ne obupamo. Na primer, hobi bi moral biti stvar za naš ego, ne za dušo, ker hobiji običajno ne prinesejo veliko.

Vprašanje (Božidar): Jaz sem vedno mislil, da je hobi za dušo, ne za ego…
Odgovor: Ne, stvari, ki gredo lahko, so tiste, kamor moramo iti. Zato, da nas financirajo na tej zemlji. Ker se ne bomo rabili truditi. Stvari, ki ti gredo lahko, naj bi prinašale denar. Stvari, ki grejo težko, so za tvoj ego, tvoje mentalno ravnovesje neke vrste. Če pa izberemo težjo pot kot našo osnovno pot, bomo potrebovali veliko let. Bo šlo prej ali slej, ampak bi lahko do tistih financ in želja prišli lažje. Če bi bil naš glavni projekt stranski, bi mogoče bili bolj zadovoljni, tako z egom kot finančno. Neka vrsta dela, v katerem si dober in ki ti prinaša finančno osnovo, je ena stvar, in delaš to, kar hočeš zase, je druga stvar.