Vprašanje: Kako deluje karma in karmični dolgovi?

Odgovor: Pravijo, da je karma, oziroma to, kar mi mislimo, da je, v osnovi samo energija. Dam, daš. Nekakšna transakcija kot vsaka druga. Ni vedno dobra ali slaba. Včasih dobimo dobro s slabim in obratno. To je, kar mi mislimo, da je slabo. Energija je enaka za nas in za našo dušo. Zato včasih ljudje mislijo, da imajo tuje dolgove iz prejšnjih življenj. Ampak v resnici nikoli ne moremo biti v pravem dolgu, ker so energetske transakcije vedno zaključene.

Če bi ideja dolga delovala tako, kot mi mislimo, bi po enem dolgu z vsako transakcijo bili bolj v dolgu. Nikoli ne bi mogli zaključiti originalnega. Če bi imeli -1 točko in bi druga stvar ali oseba imela -2 in bi se ji hoteli "odplačati", bi prešlo na 0 in -1. Torej bi še vedno bili v dolgu. In vedno bi tako ostalo. Zato to ne deluje tako; tehtnica je vedno uravnovešena, tudi, ko mi mislimo, da ni. Ko sprejmemo, vedno damo. Ko damo, vedno dobimo. Vprašanje je le, če dobimo skozi tisto pot, ki smo jo želeli. To ni pomembno za "karmo", ampak za nas.

V:Zakaj se potem lahko počutimo oškodovane?

O: Ker ne vidimo, kaj smo dobili. To ne zajema vedno materialne ali očitne osnove. Lahko vsebuje le nauk ali občutek. Ko to spoznamo, se bomo počutili uravnovešene.

V: Zakaj nekateri delajo slabe stvari, pa se jim slabo ne dogaja?

O: Ker za njih niso slabe. Za morilca umor ni negativen, je samo akcija, ki jo želi sprožiti. Za mesarja tudi. Za politika tudi. Če tista stvar v kakršnikoli meri ne bi bila del večje slike, jim to ne bi bilo omogočeno. Ne bi mogli priti do orožja itd. Ampak jim je. Saj imajo nek smisel danes tukaj. Če bi bilo "slabo", ne bi obstajalo. Če bi lahko bilo samo sonce, ne bi bilo dežja.

V: Kaj pa, ko izgubimo pomembne osebe? Bližnje?

O: To je težko vprašanje, saj je povezano tudi z nami, ne le z njimi. V večini primerov je bil njihov čas, da gredo naprej. Njihova vloga se je zaključila ali pa je bila bolj potrebna nekje drugje. To ni lahko razumeti za ljudi, ki so zelo prisotni danes tukaj. Ampak vsaka pot ima svoj cilj. In, ko se ta zaključi, je čas za naslednjo. Življenje tukaj je nam darilo, in na žalost ne moremo kontrolirati, kdaj nam bo to darilo vzeto. Lahko le verjamemo, da imajo tudi tisti zgoraj listo prioritet, če je duša potrebna nekje drugje. Tudi za druge ljudi, ne samo za nas. Imamo lahko le zaupanje, ne da so šli na boljše, ampak da opravljajo boljše. Duša in energija je dovolj vsevedna, da ve, kaj počne. In, če ne bi bilo smisla, se ne bi dala v situacijo, kjer bi se tisto zgodilo. To je težko slišati. Ni pričakovano od nas, da razumemo.

V: Kaj pa karma in samomor?

O: Pri samomoru je podobno. Njihova duša ni imela več poslanstva tukaj. Če bi ga imela, ne bi dovolila, da pride do te točke. Iskala bi pomoč in podobno. Očitno je objektivno ocenila, da je njena energija bolj koristna nekje drugje. Tudi duša si lahko premisli in ne želi več biti tukaj. Ne vedno, ampak lahko. Pomembno je vedeti, da obstaja razlika med tem, ali res nimamo smisla biti tukaj, ali pa to samo čutimo. Če to samo čutimo in nima energetske realne osnove, nam le redko uspe. Poskušali nam bodo to onemogočiti.

V: Zakaj bi nekdo le čutil pomanjkanje življenja brez dušine osnove?

O: Več razlogov, lahko je neravnovesje telesa, bolezni itd. Ali pa uma z določeno situacijo. Nekatere situacije nas toliko obremenijo, da ne vidimo več izhoda, tudi ko je ta zelo velik. To lahko preprečimo z beleženjem trenutnih priložnosti. Kaj nam je mogoče. Ko se um poskuša osredotočiti na pozitivno, se duša lahko vplete in nudi pomoč. Tudi, če je vzrok telesne narave. Najti vsaj trenutno obliko ravnovesja, da lahko preidemo v dolgoročno.

Podoben članek na to tematiko je ''Ali je res, da nič ne more vplivati slabo na nas, če mi tega ne dovolimo?''

Preberi si ga tukaj.