Vprašanje: Kako ukrotiti najstnika?

Odgovor: To je težko slišati za starše, a ni nujno potrebno. Potrebna je doza spoštovanja in zavedanje, da ne glede na to, koliko se trudimo, je pot naših otrok že začrtana. Lahko jim le pomagamo, da bodo v prihodnje bolj zadovoljni s svojimi odločitvami. Ne mi. Potrebno je dati naše percepcije na stran, kaj mi ''mislimo'', da je dobro za drugo osebo. Lahko jim le pomagamo, da sami ugotovijo, kaj je dobro za njih, tudi če se s tem ne strinjamo. Vzgoja pusti grenek okus na staršo-otroških odnosih, od tega pa si je težko opomoči.

Tretirati bi jih morali kot prijatelje, saj samo zato, ker smo starši, nimamo pravice posegati v njihova verjetja. Morda so hormoni, morda ne. Ampak noben otrok ne zameri, da je bil slišan ali vsaj poslušan. Treba se je odločiti, ali želimo biti dober starš ali pa dati osebi prosto pot. Pogosto sta ti dve zadevi enaki, tudi če se družba s tem ne strinja. V trenutku, ko se odločimo imeti otroke, sprejmemo odločitev, da začnemo novo življenje, ne nadaljujemo našega. Torej, zakaj bi hoteli, da gre otrok po naši poti?