Tips From Beyond

Registration

Letna naročnina
97€ /leto
Premium vsebina
Članki v celoti
Prihrani 30%
Error

Ali želite dodati še ''10 Meditacijskih Pisanj za Vsakdanje Življenje in Višje Zavedanje'' ?

 

Včasih do mene pridejo sporočila skozi delo z dušo in spontano pisanje. To imenujem meditativno ali avtomatsko pisanje. Gre za kratke in močne razlage vsakodnevnih tem.

 

Vsebuje tematike: Spanje, Karma, Cilj, Ego, Duša, Služba, Delo na sebi, Partnerska terapija, Otroci in Družina.

 

Trenutno: 7.95€ (običajno 25€)

Enter your promo code

Remove your promo code
Payment details
-
$0
Total
$0
PAYMENT

Vprašanje: Kaj so sanje?

 

Odgovor: Sanje so potovanje naše duše in del našega uma. Ti dve stvari sta običajno prepleteni ena v drugo. Zelo redko so naše želje ločene od duševnih in obratno. Oboje je del naše osebnosti. Sanje so vizualizacija naših želj, ciljev, strahov, preteklosti in še veliko več. S pomočjo našega uma te stvari oživijo v sliko, ki jo vidimo. Ko smo v ravnovesju, so naše sanje večinoma pozitivne. Ko nismo, pa malo manj.

 

V: Ali lahko kontroliramo sanje?

O: Ja, seveda. Saj izhajajo iz nas samih. Čas spanja lahko tudi uporabljamo za raziskovanje tistega sveta. Vendar je treba vedeti, da tudi to izčrpa telo. V osnovi naj bi bil spanec počitek od tega.

 

V: Kaj so nočne more?

O: So neravnovesje naših želj in duha. Včasih gremo po poti izven cone udobja, kar nas lahko pusti v strahu. Ta strah je običajno strah za preživetje. Ne izhaja ravno iz nas, ampak iz tega, kar smo bili naučeni in kar smo sami sebe naučili. Iti izven cone udobja je težko, ker smo se naučili, da je nekje varno. Takoj, ko gremo v neznane vode, lahko dobimo občutek nevarnosti, ker se še nismo naučili, kaj je varno. Ko delamo eno in isto stvar, je tisto predvidljivo. Občutek strahu za preživetje je v resnici strah, da novih izkušenj ne bomo mogli obvladovati.

 

V: Kako se tega rešimo?

O: Pri tem je veliko vpletena naša zavest. Duša ve, da se bo znašla. Mi ne vemo, da se bomo. Pomemben je samogovor, kako govorimo sami s seboj, ne da bi se tega zavedali. Če bi otroka peljali v šolo in bi ga bilo strah nove situacije, mu ne bi rekli ''Saj bi to moral obvladati, zakaj ti ne uspe?'' Kajne? Najverjetneje bi ga umirili in mu povedali, da je sposoben več, kot si misli, ter mu dali občutek varnosti. To enako bi morali narediti s seboj, saj smo le otroci, ki smo dlje časa na tem svetu. Realno se stvari nikoli ne naučimo. Naučimo se le bolj zaupati svojim sposobnostim, kar posledično povzroča boljše odločitve za nas. Tolerirati ne pomeni se ne preusmeriti. Če vidimo, da nam ena smer res ne ustreza, ni treba siliti v toleranco. Lahko se preusmerimo drugam. Kot otroka. Tudi njega ne bi silili v nekaj, kar mu ne gre, ampak bi našli to, kar mu gre